Kognitivno-inkluzivni pristop k razvoju medjezikovne ozaveščenosti v obmejnih šolah

V današnjem spreminjajočem se izobraževalnem okolju, ki ga oblikujejo globalne migracije in vse večja jezikovna raznolikost, je pomen večjezičnega izobraževanja še posebej izrazit v obmejnih regijah. Tu šole pogosto delujejo na stičišču jezikov in kultur, zaradi česar postane medjezikovno zavedanje bistveno za spodbujanje vključujočih pedagoških pristopov. Jezik kot komunikacijsko orodje vpliva ne le na sporazumevanje, temveč tudi na konceptualizacijo in dojemanje pomena, čustev in družbene izkušnje ter oblikuje človeško izkušnjo v najširšem smislu. Večjezični razredi, zlasti v obmejnih območjih, še vedno ne izkoriščajo dovolj potenciala za preoblikovanje jezikovne raznolikosti v gibalo strpnosti, sodelovanja in izobraževalnih priložnosti. Ta članek predstavlja rezultate pilotne študije, izvedene v šolskem letu 2023/2024 na osnovni šoli v hrvaški Istri pri izbirnem pouku italijanskega jezika z 12 učenci, starimi od 12 do 13 let (6. in 7. razred). Cilj projekta je bil razviti in preizkusiti kognitivno-inkluzivni model za spodbujanje jezikovne integracije otrok s priseljenskim ozadjem in ozaveščanje o prednostih večjezičnosti. Čeprav fokusna skupina ni vključevala učencev z migracijskim ozadjem, je bila kljub temu jezikovno raznolika: otroci so govorili hrvaško, hrvaške dialekte, italijanščino in več drugih sosednjih jezikov. Aktivnosti so bile zasnovane tako, da so upoštevale vse jezike in kulturne izkušnje, prisotne v razredu, z namenom spodbujanja izobraževalne enakosti ter krepitve spoštovanja pozitivnih jezikovnih in kulturnih razlik znotraj šolske skupnosti. Ugotovitve kažejo, da model znatno izboljša medjezikovno občutljivost učencev in pomaga preoblikovati raznolikost v razredu v vir medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Sodelovalno učenje se je izkazalo kot zelo pomemben mehanizem v tem procesu, vloga učiteljev in učiteljic pa kot ključna pri omogočanju ravnovesja med aktivnim vodenjem in spodbujanjem proaktivnosti pri učencih. Študija tako prispeva nova spoznanja k pedagoškim pristopom, ki se smiselno odzivajo na večjezične stvarnosti izobraževanja v obmejnih območjih.