Uvod / Introduction

Uvod V četrtem zvezku izbranih del iz Hrenovih kornih knjig je objavljena uglasbitev mašnega ordinarija skladatelja Jeana Guyota de Châteleta (ok.1520-1588), vodilnega glasbenika v Liègeu v sredini 16. stoletja, ki je bil kratek čas dejaven na cesarskem dvoru na Dunaju: Missa Pastores quidnam vidistis.Maša pripada tipu t. i. parodične maše, kar pomeni, da je bil njen temelj glasbeno gradivo že obstoječe večglasne skladbe.Za osnovo svoje maše je Guyot uporabil petglasni motet Pastores quidnam vidistis Jacobusa Clemensa non Papa (ok.1510/15-1555/56).Guyotova maša je del najzgodnejše plasti repertoarja v Hrenovih kornih knjigah in priča o tem, da so bile v deželah Notranje Avstrije skladbe uglednih mojstrov, nastale približno pol stoletja prej, še vedno cenjene.ZGODOVINSKE OKOLIŠČINE Leta 1521 so bila habsburška ozemlja razdeljena med Karla v. in Ferdinanda i., vnuka Maksimilijana i., s čimer sta bili ustanovljeni španska in avstrijska veja dinastije.Od Ferdinandovega prihoda na cesarski prestol leta 1556 so člani avstrijske veje skoraj neprekinjeno nosili naslov svetega rimskega cesarja vse do 19.stoletja.Njihovo vladanje je zaznamovala močna zavezanost katolicizmu, ki je močno vplivala na habsburško glasbeno mecenstvo v zgodnjem novem veku.V tem kontekstu je cesarska kapela delovala kot slušni simbol cesarske reprezentacije, oblasti, ozemeljske moči in verske predanosti.V skladu s takratnimi trendi je bila kapela Ferdinanda i. v prvi vrsti sakralna ustanova, ki jo je vodil dvorni pridigar in je vključevala pretežno duhovnike.S smrtjo svetorimskega cesarja Ferdinanda i. leta 1564 so bile habsburške dežele razdeljene med njegove tri sinove: Maksimilijan ii., ki je postal cesar, je kot deželni knez dobil Zgornjo in Spodnjo Avstrijo, Ferdinand ii.gornjeavstrijske dežele s Tirolsko in Karel ii.Notranjo Avstrijo (s sedežem v Gradcu).Slednja je vključevala deželi Štajersko in Koroško, Goriško grofijo, Trst pa tudi Kranjsko (s prestolnico v Ljubljani), vojvodino, ki je obsegala velik del današnje Republike Slovenije. 1 Nadvojvoda Karel (1540-1590) je bil znan kot človek, ki je cenil glasbo.Njegovo glasbeno mecenstvo potrjujejo številna dela, ki so mu posvečena.2 Poleg njega je bila velika ljubiteljica glasbe tudi njegova zakonska družica Marija Ana Bavarska.Začetno glasbeno izobrazbo je najverjetneje pridobila od slovitega Orlanda di Lassa na münchenskem dvoru.Za njegovo glasbo se je izpričano zanimala tudi po odhodu v Gradec, kjer je postal njen glasbeni učitelj Annibale Padovano.Nadvojvodski par je zelo rad poslušal italijansko, predvsem beneško glasbo, kar je razvidno ne le iz repertoarja, ki so ga izvajali v nadvojvodski kapeli v Gradcu, temveč tudi iz izbire glasbenikov za njuno kapelo.V tem času sta bila gotovo najbolj cenjena italijanska glasbenika Padovano, organist in kasneje Hofkapellmeister, ter organist in učitelj nadvojvodovih otrok Francesco Rovigo.3 Ta privrženost je temeljila tako na estetskih kot tudi političnih razlogih.Z estetskega vidika je bila Karlu očitno bolj všeč italijanska, zlasti beneška glasba.V političnem smislu pa je z ozirom na protireformacijo menil, da bodo italijanski glasbeniki manj verjetno kot njihovi severni kolegi pod vplivom reformacijskih idej.