Kratkoročni in dolgoročni učinki selektivne dorzalne rizotomije na hojo pri otrocih s cerebralno paralizo – pregled literature

Izhodišča: Cerebralna paraliza (CP) je ena najpogostejših nevroloških motenj v otroštvu in je posledica nenapredujoče trajne okvare možganov. CP je skupek simptomov in znakov, ki se kažejo v motnjah drže in gibanja, pogosto pa jih spremlja spastičnost, kar omejuje premičnost in lahko povzroča bolečine ter deformacije mišično-skeletnega sistema. Selektivna dorzalna rizotomija (SDR) je nevrokirurški poseg, namenjen zmanjšanju spastičnosti in izboljšanju funkcije hoje pri otrocih s CP. Ker pa sam poseg fiziološko vpliva samo na spastičnost, populacija pa je v kontekstu klinične slike zaradi različne ravni mišične zmogljivosti precej heterogena, so funkcijski izidi lahko raznoliki. Dodatno skok v rasti in zaradi tega manj ugodno razmerje med zmogljivostjo in maso neugodno vpliva na funkcioniranje posameznikov v obdobju adolescence. Namen pregleda literature je ugotoviti, kakšen je vpliv selektivne dorzalne rizotomije na parametre hoje pri otrocih s cerebralno paralizo v različnih obdobjih po posegu. Metode: Iskanje literature je potekalo v podatkovnih zbirkah PubMed in PEDro s pomočjo različnih kombinacij naslednjih ključnih besed: cerebral palsy, selective dorsal rhizotomy, long-term effects, short-term effects, gait. Vključene so bile raziskave, ki so se osredinjale na parametre hoje in funkcijsko zmogljivost posameznikov s CP. Rezultati: Po pregledu 8 raziskav, ki so vključile 229 preiskovancev, so bili ugotovljeni pomembni kratkoročni učinki, kot so zmanjšanje spastičnosti in izboljšanje obsega gibljivosti sklepov ter različnih parametrov hoje, vključno z dolžino koraka, kadenco hoje in kotom napredovanja stopala. Po več kot 5 letih po posegu pa raziskave poročajo, da učinki, razen zmanjšane spastičnosti, pričnejo izzvenevati. Večji upad je opazen po 10 letih. 15 let po posegu pa se funkcijske zmožnosti približajo ravni pred operacijo oz. se bistveno ne razlikujejo od posameznikov, ki so bili deležni drugih oblik zdravljenja. Za vzdrževanje pozitivnih učinkov predvsem v obdobju adolescence in po njej je ključnega pomena za vzdrževanje funkcije poudarek na vzdrževanju mišične zmogljivosti. Zaključek: Ključna ugotovitev našega pregleda literature je bila, da SDR sama po sebi dolgoročno ne pomeni nujno boljše hoje. Pomembna je dolgoročna kombinacija z ustrezno rehabilitacijo, ki ima poudarek na izboljšanju mišične zmogljivosti.