Bralna pismenost in kritična presoja besedil, ustvarjenih z umetno inteligenco, pri devetošolcih

Članek obravnava razmerje med bralno pismenostjo in kritično rabo generativne umetne inteligence pri devetošolcih Osnovne šole Brežice. Izpostavlja, da tradicionalna bralna pismenost v digitalni dobi ni več zadoščajoča, saj morajo učenci poleg razumevanja besedil razviti tudi sposobnost presojanja kakovosti in verodostojnosti informacij, ki jih ustvarjajo algoritmi. Namen prispevka je raziskati, kako bralno razumevanje vpliva na prepoznavanje napak v besedilih, ki jih generira umetna inteligenca, in opozoriti na varno uporabo njenih orodij. V raziskavi, v kateri je sodelovalo 85 učencev, smo z analizo nalog preverjali njihovo bralno razumevanje na dveh besedilih – prvem iz nacionalnega preizkusa znanja in drugem, ki ga je ustvarila umetna inteligenca, pri čemer je slednje vsebovalo namensko napako. Rezultati kažejo pogostejše zanimanje deklet za branje ter trend, da več prebranih knjig in višje bralno razumevanje prispevata k boljši prepoznavi napak v besedilih, ki jih piše generativna umetna inteligenca. Dve tretjini učencev je zaznalo napako, pri čemer so bili uspešnejši tisti z boljšim bralnim razumevanjem, ki smo ga preverjali v prvi nalogi s skrajšanim besedilom iz NPZ. Avtorica poudarja potrebo po sistematičnem razvoju bralne in umetnointeligenčne pismenosti, saj je z raziskavo želela pokazati na to, kako učenci berejo AI-generirana besedila, ki jih uporabljajo pri učenju in pisanju nalog.