Law and humanity

Magistrska naloga obravnava razmerje med pravom in človečnostjo, pri čemer raziskuje, kako pravo kot sistem norm vpliva na človeka kot nosilca dostojanstva, svobode in integritete. Analiziran je zgodovinski razvoj tega razmerja – od antike in vse do instrumentalizacije prava v totalitarnih režimih 20. stoletja ter današnjih oblik nehumanih praks, ki pomenijo poseg v človekovo dostojanstvo in nespoštovanje le-tega. Poseben poudarek je na posledicah zlorabe prava na račun dostojanstva, svobode, intime in zasebnosti ter integritete posameznika, in povojni vzpostavitvi mednarodnega pravnega reda. V sodobnem kontekstu naloga preučuje vpliv digitalizacije, algoritmičnega odločanja, umetne inteligence, tehno-nadzora in moči multinacionalnih podjetij na človečnost v pravu. Pravo je v družbi nosilec več funkcij, med drugim tudi humanistične funkcije, ki sicer predstavlja le del prava, hkrati pa pomeni temelj, iz katerega moramo vselej izhajati. Naloga kritično ocenjuje, ali pravo v današnji digitalni dobi še ohranja to svojo humanistično funkcijo ter ali lahko postane most med tehnološkim napredkom in varstvom človekovega dostojanstva. Sklepno je poudarjeno, da se razmerje med pravom in človečnostjo radikalno preoblikuje – bodisi v smeri dehumanizacije bodisi v smeri revitalizacije človečnosti v pravu.