The impact of states’ political decisions on the position of international currencies: the case of the U.S. response to the war in Ukraine and its implications for the U.S. dollar

Magistrsko delo obravnava mednarodno vlogo ameriškega dolarja in politične dejavnike, ki lahko vplivajo na njegovo dolgoročno prevlado. Dolar je od konference v Bretton Woodsu temelj globalnega finančnega sistema, saj predstavlja glavno rezervno valuto, obračunsko enoto in menjalno sredstvo v mednarodni trgovini. Tradicionalno je njegova moč izhajala iz gospodarske stabilnosti in likvidnosti, v zadnjih desetletjih pa narašča pomen političnih odločitev, ki lahko omajajo zaupanje v njegovo stabilnost. Glavni raziskovalni cilj naloge je bil preveriti, kako lahko politične poteze, zlasti sankcije in uporaba valute kot zunanjepolitičnega instrumenta, sprožijo procese opuščanja mednarodnih valut, četudi to ni ekonomsko optimalno. Empirični del naloge temelji na študiji primera Rusije v obdobju 2014–2024, ko so ZDA uvedle obsežne finančne in gospodarske sankcije. Analiza kaže, da so sankcije spodbudile sistematično dedolarizacijo: zmanjševanje deleža dolarja v deviznih rezervah, krepitev imetij zlata in renminbija ter večjo uporabo alternativnih valut v trgovini. Kljub temu rezultati potrjujejo, da so učinki dedolarizacije omejeni, saj ostajajo globalni finančni tokovi in rezerve v veliki meri vezani na dolar. Raziskava tako pokaže, da je dedolarizacija predvsem politično motiviran proces, ki pa je dolgoročno pogojen z gospodarskimi realnostmi. Dolar ostaja osrednje sidro mednarodnega sistema, medtem ko se možnosti multipolarnosti razvijajo počasi in brez jasnega naslednika.