Matija Murko and comparative literature

Pričujoča monografija oziroma posebna številka revije Primerjalna književnost je rezultat triletnega raziskovalnega projekta Na poti k zgodovini primerjalne književnosti v luči globalizacije: Matija Murko in njegovi mednarodni sodelavci (J6-4620), ki je od leta 2022 do leta 2025 potekal na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ob finančni podpori Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Namen zbranih prispevkov je raziskati bogato komparativistično zapuščino Matije Murka (1861–1952), ki je v času svojega življenja veljal za enega največjih slavistov, po smrti pa je njegova prepoznavnost presegla okvire slavistike in je dosegel svetovno slavo na širšem literarnovednem področju ter v številnih drugih humanističnih vedah. Murko se je rodil v vasi Derstelja v okolici Ptuja slovensko govorečim staršem. Sklop odpirata prispevka Toneta Smoleja in Blaža Zabela, ki poskušata celostno zajeti Murkov doprinos h komparativistiki. Smolej obravnava njegovo zgodnje raziskovalno obdobje, v katerem prepozna predfrancoske začetke slovenske komparativistike, Zabel pa prek raziskovanja Murkovega vpliva na ameriško komparativistiko pokaže, da so najodmevnejšo mednarodno recepcijo dosegle Murkove folkloristične raziskave južnoslovanske epike. Nato si prispevki sledijo zgodovinsko in tematsko, s čimer želimo Murkovo akademsko komparativistično pot zajeti čim bolj celostno. Petra Kramberger in Irena Samide raziščeta Murkovo zgodnje germanistično raziskovanje, ki se mu je posvečal v času študija na Dunaju. Alen Širca obravnava njegove pionirske raziskave dalmatinsko-dubrovniške literature iz graškega obdobja. Murkovo slavistično formacijo metodološko osvetlita prispevka Andraža Ježa in Blaža Gselmana. Sledijo članki, posvečeni Murkovemu praškemu obdobju: Varja Balžalorsky Antić obravnava Murkovo doslej neraziskano sodelovanje s francoskimi slavisti, Miloš Zelenka njegov prispevek k razvoju praškega strukturalizma, ene najvplivnejših smeri v komparativistiki in literarni vedi, Alenka Jensterle Doležal pa skozi primerjavo s sočasno literarno vedo izpostavlja njegov doprinos h kulturnim študijam. Sledita prispevek Jasmine Talam in Irene Miholić, ki preuči Murkovo zgodnje in povojno raziskovanje južnoslovanske ustne epike, ter prispevek Sylve Fischerove, ki izpostavi povezave med njegovimi folklorističnimi raziskavami in češko slavistiko. Sklop zaključi prispevek Nine Petek, ki se posveča doslej povsem spregledanemu področju Murkovega zanimanja za indoevropsko lingvistiko in literarno izročilo. Zbrani prispevki tako celostno zaobjamejo različna področja, ki jih je Murko zaznamoval s svojimi komparativističnimi raziskavami: od germanistike, slavistike, filologije in etnologije do preučevanja literarnih vplivov, kulturnih študij in ustnega slovstva.