Effect of drying temperature and addition of tannins on the in vitro fermentability of rapeseed meal

Tanini različnih rastlin v vampu prežvekovalcev različno vplivajo na obseg in hitrost razgradnje beljakovin ter s tem tudi na učinkovitost izkoriščanja beljakovin oziroma dušika. Namen naloge je preveriti, kako na kinetiko fermentacije in sintezo hlapnih maščobnih kislin (HMK) vpliva obdelava ogrščičnih tropin (RSM) z različnimi vrstami in koncentracijami taninov in kako na to vplivajo različne temperature sušenja mešanice repičnih tropin z vodo in tanini. Pričakovali smo, da večje koncentracije taninov in višje temperature sušenja zmanjšujejo produkcijo plina ter zmanjšujejo sintezo HMK. Opravili smo in vitro laboratorijski poskus, kjer smo v prvem delu določili in vitro produkcijo plina, v drugem delu pa produkcijo HMK. RSM (100g) smo tretirali s tremi koncentracijami (0, 50 in 100 g/kg SS) kostanjevega (Castanea sativa) in kebračo (Schinopsis spp.) vodnega izvlečka v 250 ml destilirane vode 24 ur in jih zatem posušili v sušilni omari na 50 ºC in 80 ºC ter z liofilizacijo. Analizo in vitro produkcije plinov smo izvedli z avtomatskim sistemom »ANKOM RF gas production system«. Ugotovili smo, da na kazalnike kinetike produkcije plinov fermentacije vpliva interakcija med koncentracijo tanina in temperaturo sušenja, na skupne in posamezne HMK pa tudi vrsta tanina in temperatura sušenja. Sklepamo, da pri obeh vrstah taninov največje učinke na zmanjšanje produkcije plina in produkcije HMK doseže višja koncentracija taninov (100 g/kg SS) ter temperatura sušenja 80 ºC. Preučevanje teh in drugih metod za zmanjšanje produkcije plina bi pomagala pri razvoju celostnih strategij za izboljšanje oskrbe prežvekovalcev s presnovljivimi beljakovinami.