Factors affecting the inclusion of students with special educational needs in visual art education in primary school

Številni mednarodni dokumenti in raziskave poudarjajo pomen različnih dejavnikov, ki vplivajo na vključevanje učencev s posebnimi potrebami. Namen raziskave je analizirati dejavnike, s poudarkom na različnih sklopih prepričanj, ki vplivajo na vključevanje učencev s posebnimi potrebami pri pouku likovne umetnosti v osnovni šoli. Za čim celovitejši vpogled je bila uporabljena triangulacija treh tehnik: anketa na slučajnostnem vzorcu (N = 355) učiteljev likovne umetnosti in učiteljev dodatne strokovne pomoči, opazovanje učencev s posebnimi potrebami pri likovni umetnosti na namenskem neslučajnostnem vzorcu (N = 76) ter intervju s petimi učitelji, ki izvajajo dobro poučevalno prakso. Raziskava prinaša znanstveni doprinos na področju raziskovanja prepričanj in ravnanj strokovnih delavcev. Na podlagi faktorske analize je bilo oblikovanih pet vsebinskih sklopov prepričanj v kontekstu dela z učenci s posebnimi potrebami pri likovni umetnosti, in sicer o: (1) samoučinkovistosti, (2) predmetu, (3) vlogah in odgovornostih strokovnih delavcev, (4) negativnih prepričanjih o učencih in njihovem vključevanju ter (5) uporabi prilagoditev. Strokovni delavci so izrazili predvsem pozitivna ali nevtralna prepričanja. Srednje močno in pozitivno so povezana prepričanja o samoučinkovitosti, predmetu ter vlogah in odgovornostih. V praksi se najpogosteje uporabljajo prilagoditve na področjih socialne integracije in organizacije ter na izobraževalnem področju. Po oceni opazovalcev so omogočene vsem učencem v sklopu dobre poučevalne prakse in je potrebnih le malo ali nič dodatnih prilagoditev za učence s posebnimi potrebami. Redko so prisotne prilagoditve, ki bi bile vezane na specifične primanjkljaje in bi zahtevale vnaprejšnje načrtovanje ali posvetovanje. Segmentacija je pokazala tri skupine strokovnih delavcev, ki jih združujejo podobno opredeljena prepričanja in pretekle izkušnje. Pripadnost skupini se je v regresijski analizi pokazala kot dober model napovedi ravnanja strokovnih delavcev, saj pojasni 64 % variance, kar pomeni, da bodo tisti, ki imajo jasno opredeljena prepričanja in pogostejše pretekle izkušnje z uporabo naštetih dobrih praks, tudi v prihodnje pogosteje uporabljali naštete prakse. Strokovni doprinos predstavljajo potrebe anketiranih in dobri primeri izkušenj intervjuvanih, ki lahko predstavljajo izhodišče za načrtovanje dodatnih usposabljanj in izobraževanj za strokovne delavce.