Analysis of absorption of European funds from the Rural Development Program 2014–2020 in comparison with other countries of the European Union

Kmetijstvo je gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena zaradi njegove večnamenske vloge. Ustvarja neposredne in posredne zaposlitve, je vir hrane, predstavlja osnovni pogoj ohranjanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti, ohranja poseljenost podeželja, predstavlja temelj sonaravnega turizma ter omogoča okoljske in družbene funkcije prostora, na primer ekosistemske, estetske, kulturne in rekreacijske. Pri obvladovanju teh izzivov je za države članice Evropske unije bistveno, da ohranjajo kmetijsko krajino in spodbujajo konkurenčnost kmetijstva. Čeprav je danes delež kmetijstva v gospodarstvu razvitih držav, kakršno je tudi gospodarstvo Evropske unije, majhen, so se državne intervencije v zadnjem času okrepile v obliki kmetijsko-podeželskih politik, ki so poleg tradicionalne funkcije pridelave hrane podprle tudi druge vidike te primarne dejavnosti, kot so trajnostni razvoj, boj proti podnebnim spremembam, načrtovanje rabe zemljišč in prostorsko načrtovanje, večja raznovrstnost in oživljanje podeželskega gospodarstva, javno zdravje, kakovost proizvodov ter proizvodnja energije in biomaterialov. Zaključujejo se finančni programi skupne kmetijske politike za obdobje 2014–2020 do 2022. V magistrskem delu sem podrobno razdelal to obdobje na področju črpanja evropskih sredstev iz Programa razvoja podeželja v Republiki Sloveniji in vse skupaj primerjal z drugimi državami Evropske unije. Želel sem ugotoviti, kako uspešna je bila Slovenija pri črpanju teh sredstev v primerjavi z drugimi državami članicami. Zlasti na področju razvoja podeželja je o tem zelo malo informacij. Analiza kaže, da je bila do zdaj Slovenija pri tem relativno uspešna. Analiza med drugim kaže tudi, da je učinkovitost črpanja sredstev povezana z administrativnimi in upravnimi kapacitetami države.