Design of the soil mixture composition for the use in non-structural partition wall

Zemljina je, tako kot les in kamen, eden najstarejših gradbenih materialov in je lokalno dostopna ter okolju prijazna. V zadnjih letih se v konceptu krožnega gospodarstva in trajnostne gradnje uporaba butane zemljine ponovno obuja, a trenutno ni ustrezno podprta z veljavnimi področnimi standardi in tehničnimi smernicami, ki bi opredeljevali metode preiskav in minimalne zahtevane lastnosti materiala glede na namen uporabe in dosežene dolgoročne lastnosti po vgradnji. V prvem delu prispevka je povzet koncept uporabe butane zemljine v grajenem okolju, pri čemer so na kratko predstavljene tudi bistvene zahteve nekaterih tujih tehničnih smernic za načrtovanje sestave mešanic. Drugi del obravnava geomehanske laboratorijske preiskave, izvedene pri načrtovanju mešanice za izdelavo nenosilnih testnih sten iz butane zemljine, ter primerja lastnosti mešanic z zahtevami tujih smernic. V tretjem delu so predstavljene mehanske lastnosti dveh nenosilnih testnih sten, izdelanih iz izbrane mešanice. Rezultati geomehanskih laboratorijskih preiskav so spodbudni, saj potrjujejo možnost uporabe standardnih geomehanskih preiskav za načrtovanje sestave in začetno oceno lastnosti mešanice. Za doseganje ustrezne tlačne trdnosti vgrajene mešanice sta ključnega pomena zrnavostna sestava – zlasti delež gline – ter primerna vlaga ob vgradnji. Tlačni preizkus testnih sten je pokazal razmeroma dobro tlačno trdnost, vendar tudi zelo neugoden porušni mehanizem. Slednje je treba v okviru nadaljnjih preiskav in optimizacije mešanice za izdelavo sten izboljšati, predvsem z dodatki naravnih vlaken. Za sledljivo načrtovanje sestave in rabe butane zemljine bi bilo treba izdelati tudi nacionalne tehnične smernice, ki bi upoštevale veljavne področne standarde in zakonodajo ter lokalne posebnosti (razpoložljive lokalne materiale, vplive okolja).