Multisystem inflammatory syndrome in children: nursing approaches and the role of the nurse in diagnosis and treatment

Uvod: Pandemija COVID-19 je pri otrocih poleg akutne okužbe s SARS-CoV-2 sprožila pojav novega, redkega in potencialno zelo nevarnega stanja, imenovanega multisistemski vnetni sindrom (MIS-C). Gre za imunski odziv po preboleli okužbi, ki je sposoben hkrati prizadeti več organskih sistemov in povzročiti resne zaplete, še posebej srčno-žilne. Zaradi svoje izjemno raznolike slike in podobnosti z drugimi vnetnimi boleznimi predstavlja diagnostika MIS-C velik izziv. Namen: Namen diplomskega dela je bil proučiti značilnosti multisistemskega vnetnega sindroma pri otrocih, opisati diagnostične in terapevtske pristope ter izpostaviti pomen zdravstvene nege in vloge medicinske sestre pri diagnostiki in zdravljenju otrok z MIS-C. Metode dela: Uporabljena je bila narativna metoda pregleda literature. Iskanje člankov je potekalo med februarjem in septembrom 2025 v podatkovnih bazah PubMed, Cochrane Library, CINAHL Ultimate, EBSCOhost in DiKUL (COBISS). V analizo so bile vključene raziskave, objavljene po letu 2020, ki so obravnavale epidemiologijo, klinične značilnosti, diagnostiko, zdravljenje in zdravstveno nego otrok z MIS-C. Kakovost člankov je bila ocenjena po modelu CASP in smernicah Joanna Briggs Institute. Rezultati: Vključenih je bilo deset raziskav, izvedenih v različnih državah. Rezultati kažejo, da se MIS-C najpogosteje pojavi pri otrocih, starih med 5. in 15. letom, običajno dva do šest tednov po okužbi s SARS-CoV-2. Prevladujejo simptomi visoke vročine, bolečine v trebuhu, driske, izpuščajev in znakov srčne prizadetosti. Diagnostično sta najpomembnejša povišani vnetni markerji (CRP, ferritin, D-dimer, troponin) in slikovne preiskave srca. Standard zdravljenja je kombinacija IVIG in kortikosteroidov. Biološka zdravila se uporabljajo pri hujših primerih. Izidi so večinoma dobri, če je terapija uvedena hitro. Razprava in zaključek: MIS-C zahteva celovit in multidisciplinarni pristop, ki združuje zdravnike, kardiologe, imunologe in medicinske sestre. Vloga medicinske sestre je osrednja pri spremljanju vitalnih funkcij, izvajanju terapij, odkrivanju zapletov, izobraževanju staršev in psihološki podpori. Zdravstvena nega s tem neposredno vpliva na uspešno zdravljenje. Potrebujemo še raziskave za oceno dolgoročnih posledic bolezni in izboljšanje smernic nege.