The Question of Literary Minimalism in the Short Prose of Ana Svetel

Minimalistična literatura je pomembno zaznamovala razvoj kratke zgodbe na Slovenskem v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja. Kot literarni pojav je bil minimalizem v slovenskem prostoru podrobno raziskan vse do kratke proze Nejca Gazvode iz sredine 2000-ih. Po tem obdobju pa minimalizem v slovenski literaturi ostaja neraziskan. Cilj tega diplomskega dela je na primeru kratke proze Ane Svetel, avtorice najmlajše generacije, preveriti, ali je njene kratke zgodbe mogoče obravnavati v okviru minimalizma. Minimalizem je v tej raziskavi uporabljen kot analitično orodje, pri čemer se teoretska zasnova naslanja predvsem na monografijo Andreje Perić Jezernik Minimalizem in sodobna slovenska kratka proza. Analiza se osredotoča zlasti na razlikovanje med minimalizmom in minimalizacijo ter ugotavlja, da so dela Ane Svetel idejno-tematsko minimalistična in mestoma uvajajo minimalizacije, vendar ne v tolikšni meri, da bi jih bilo mogoče opredeliti kot minimalistična. Rezultati raziskave obenem razkrivajo prisotnost minimalističnih postopkov v najsodobnejši slovenski kratki prozi, in to kljub splošnemu upadu očitno minimalističnih besedil ter raziskav literarnega minimalizma v slovenskem prostoru.