Integrating musical instruments into music lessons in the I. and II. educational periods

Razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanja poteka na podlagi glasbenih izkušenj, ki jih učenci pridobivajo na aktiven način v sklopu glasbenih dejavnosti, ki naj bodo načrtovane kompleksno. Tudi Učni načrt za glasbeno vzgojo (2011) izpostavlja pomen dejavnega učenja in poučevanja glasbe. Le-tega lahko uresničujemo tudi z vključevanjem glasbil, s katerimi učenci dobijo neposredno izkušnjo z zvokom in spoznavajo glasbene pojme preko praktičnega doživljanja. V procesu vključevanja glasbil v pouk glasbene umetnosti je učiteljeva vloga ključna, ker je učitelj tisti, ki načrtuje, izvaja in ocenjuje glasbene dejavnosti. Za izvedbo kakovostnega pouka je nujno vključevanje raznolikega nabora glasbil, ustrezno izbranega glede na telesne značilnosti otrok v določenem starostnem obdobju. Glasbena dejavnost igranja na glasbila med učitelji ne velja za eno izmed pomembnejših glasbenih dejavnosti. Med učenci nižjih razredov je igranje na glasbila zelo priljubljena dejavnost, na kar ima vpliv spodbudno, strpno in varno učno okolje, ki ga ustvarja učitelj. V takem okolju se učenci počutijo varno za raziskovanje in učenje. Za ustvarjanje takega učnega okolja in izvajanje kakovostnega pouka mora biti učitelj strokovno in didaktično kompetenten, pri čemer igrajo pomembno vlogo tudi dodatna strokovna izpopolnjevanja. Kljub prednostim, ki jih prinaša igranje na glasbila, je le-to v slovenskih šolah prisotno v manjšem obsegu. Učitelji se namreč srečujejo s številnimi izzivi, med katerimi sta tudi pomanjkanje in neustreznost glasbil. Osnovni namen magistrskega dela je raziskati obstoječe stanje vključevanja glasbil v pouk glasbene umetnosti v I. in II. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Kvantitativno raziskavo smo izvedli z anketo, v raziskavi pa je sodelovalo 164 učiteljev razrednega pouka in predmetnih učiteljev glasbene umetnosti, ki poučujejo glasbeno umetnost v 1. oziroma 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Anketiranci so odgovarjali na vprašanja, kako učitelji organizirajo pouk glasbene umetnosti z vidika umeščanja glasbil v sam pouk, kako učenci doživljajo igranje na glasbila, kakšne možnosti in pogoje imajo učitelji na osnovnih šolah za vključevanje glasbil ter kako pogosto se učitelji dodatno strokovno izpopolnjujejo na področju glasbe. Na podlagi rezultatov smo oblikovali in v sklepu navedli smernice za učitelje, ki lahko pripomorejo k večjemu in učinkovitejšemu vključevanju glasbil v pouk glasbene umetnosti ter s tem prispevajo h kakovostnejšemu pouku glasbene umetnosti, ki naj vključuje dejavnostne pristope glasbenega poučevanja in učenja.