Conventional approaches and advanced technologies to prevent mold growth in the case of a single-family house

Diplomska naloga obravnava primer enodružinske hiše, v kateri se je po delni prenovi stavbnega ovoja pojavil problem rasti in razvoja plesni. Namen naloge je raziskati vpliv mikroklimatskih razmer in gradbenofizikalnih lastnosti konstrukcijskega sklopa na pojav kondenzacije in rast plesni ter predlagati ukrepe za zmanjšanje tveganja. Cilji vključujejo izvedbo kontinuiranih meritev notranjih parametrov, primerjavo rezultatov z zakonskimi zahtevami, simulacijo higrotermalnega odziva konstrukcije ter opredelitev konvencionalnih in naprednih sanacijskih ukrepov. Metodološki pristop je zajemal več faz. Najprej so bile izvedene kontinuirane meritve temperature zraka, relativne vlažnosti zraka in koncentracije CO₂ v dveh prostorih hiše – enem z vidno rastjo plesni in drugem brez – ter v treh merilnih obdobjih, s čimer sta bili zajeti ogrevalna in neogrevalna sezona. Podatki o zunanjih razmerah so bili pridobljeni iz arhiva Agencije Republike Slovenije za okolje. Rezultati meritev so pokazali izrazite razlike med prostoroma, kar nakazuje vpliv prezračevanja in toplotnih mostov. Analiza je vključevala izračun faktorja temperaturne razlike fRsi (0,81), ki presega mejno vrednost po standardu SIST EN ISO 13788:2013 (≥ 0,75), kar pomeni, da na notranji površini ne bi smelo priti do pojava plesni. Kljub temu je simulacija higrotermalnega odziva konstrukcije s programsko opremo Ubakus pokazala kondenzacijo v sloju med zunanjim ometom in porolitom zaradi previsoke toplotne prehodnosti ovoja. Kot učinkovit ukrep je predlagana dodatna toplotna izolacija in parna ovira, s čimer konstrukcija doseže U = 0,17 W/(m²K), skladno s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije. Preizkušen je bil tudi omet z dodatkom fazno spremenljivega materiala, ki se je izkazal kot obetavna rešitev za zmanjšanje hitrosti ohlajanja površine.