Slovenska operna ustvarjalnost in slovenski roman

Od začetkov slovenskega opernega ustvarjanja do leta 1980 sta bili na podlagi slovenskega romana uglasbeni le dve operi (R. Savin, Lepa Vida in M. Polič, Deseti brat). V referatu se sprašujem, ali je taka številka majhna v primerjavi z evropsko operno produkcijo, nastalo po romanesknih predlogah. Savinovo in Poličevo delo postavim najprej v kontekst zvrsti drame lyrique, ki je prispevala največ opernih predelav romanov, pri čemer pridem do sklepa, da je pravi glasbeno-zgodovinski kontekst, znotraj katerega moram razumeti Savinovo in Poličevo ustvarjanje, kriza operne zvrsti na začetku 20. stoletja, izhod iz katere je predstavljala t. i. literarna opera. Zato sklep prinaša dvoumno ugotovitev, da je bolj vprašljivo, zakaj ni nastalo več slovenskih literarnih oper kot zakaj se ni več slovenskih skladateljev lotilo operne obdelave slovenskega romana.