THE EFFECT OF EXERCISE INTENSITY ON QUALITY OF LIFE AND PERCEIVED STRESS IN UNIVERSITY STUDENTS

Namen magistrske naloge je bil preučiti povezanost med stopnjo in intenzivnostjo telesne dejavnosti ter izbranimi vidiki duševnega zdravja, osebnostnimi lastnostmi in strategijami spoprijemanja s stresom pri študentih. Naloga izhaja iz sodobnih biopsihosocialnih pristopov, ki telesno dejavnost obravnava kot pomemben dejavnik duševnega zdravja. Hkrati poudarjamo, da njen vpliv ni enak pri vseh posameznikih, temveč je odvisen od intenzivnosti vadbe, okoliščin in osebnih značilnosti. Naloga je bila zasnovana kot kvantitativna presečna študija. Podatki so bili zbrani v študentski populaciji s pomočjo standardiziranih vprašalnikov, ki so merili telesno aktivnost, duševno zdravje, osebnostne lastnosti in načine spoprijemanja s stresom. Analiza je vključevala korelacijske analize ter primerjave med manj in bolj telesno dejavnimi študenti. Rezultati so pokazali, da telesna dejavnost ni enako povezana z vsemi kazalniki duševnega zdravja. Statistično značilne povezave so se pojavile predvsem pri zadovoljstvu z življenjem, psihološki čvrstosti, zaznani stresni obremenitvi ter nekaterih osebnostnih lastnostih, kot sta ekstravertnost in nevroticizem. Intenzivnejša telesna dejavnost je bila povezana z ugodnejšim psihološkim profilom. Po drugi strani dodatno povečevanje količine telesne aktivnosti nad priporočeno mejo ni prineslo dodatnih izrazitih psiholoških koristi. Tudi primerjave med manj in bolj telesno dejavnimi študenti večinoma niso pokazale statistično pomembnih razlik, kar nakazuje, da učinki telesne dejavnosti niso linearni. Ugotovitve poudarjajo, da je telesna dejavnost pomemben, vendar ne univerzalen dejavnik duševnega zdravja. Njeni učinki so povezani z intenzivnostjo in kakovostjo vadbe ter z individualnimi osebnostnimi značilnostmi. Med omejitvami raziskave je treba omeniti presečni raziskovalni načrt in uporabo samoocenjevalnih vprašalnikov, kar omejuje možnost posploševanja rezultatov. Kljub temu naloga prispeva k boljšemu razumevanju odnosa med telesno dejavnostjo in duševnim zdravjem pri študentih ter ponuja izhodišča za nadaljnje raziskave in praktične pristope k spodbujanju telesne dejavnosti.