Sodobna zgodba o prostoru in smiselna dezorientacija /

Kako lahko tematizacija človekove postavitve v prostor usmeri sočasno vprašanje po smislu? V premislek stopam s Foucaultovim premislekom sočasnega sveta, ki se mu kaže »kot neka mreža, ki povezuje točke in prepleta svoje niti«. V nadaljevanju analiziram izbrana sodobna, žanrsko raznolika slovenska literarna dela – pesniško zbirko Vsakdanje geometrije Petra Svetine (Literatura, 2017), roman Leninov park Tadeja Goloba (Goga, 2018) in zbirko kratkih zgodb Dobra družba Ane Svetel (Literatura, 2019) ter njihovo razumevanje prostora, posameznikov odnos do (tega) prostora in (smiselno dez)orientacijo v tem prostoru. Ugotavljam, da se v njih koncept prostora vseskozi prepleta s tematizacijo našega vsakdanjika in njegovo geometrijo. Gre za mrežo, v katero smo vpeti, znotraj katere se povezujemo in sodoločamo drug drugega, naš prostor in tako, povratno, tudi sami sebe. Naše razumevanje tega prostora in v tem prostoru pa bistveno določa usmerjenost (našega) pogleda.