Umetnost med skušnjavo in preizkušnjo /

Prispevek skozi prizmo umetnosti obravnava razpetost sodobnega človeka znotraj biblične dialektike skušnjave in preizkušnje. Izhodišče refleksije je sprememba molitve Očenaš v najnovejšem prevodu Svetega pisma, v katerem je »skušnjavo« zamenjala »preizkušnja«. Sodobnemu človeku, ki pred skušnjavo nima zadržkov, ima pa velikanski strah pred preizkušnjo, se zdi ta sprememba pisana na kožo. Namesto premagovanja skušnjav in utrjevanja v preizkušnjah se je sodobni človek preizkušnji pripravljen izogniti prav z nihilističnim »zapeljevanjem« v skušnjavo, ki preizkušnjo odpravi (npr. splav, evtanazija ipd.). Filozofski okvir takšnemu stanju sodobnosti daje posthumanizem kot ničejanska »filozofija prihodnosti«, ki človeka postavi »onstran dobrega in zlega«. Vloga dela sodobne umetnosti (t. i. posthumanistične umetnosti) pri tem je, da takšno posthumanistično nadgrajevanje človeka »onstran dobrega in zlega« ne le promovira, pač pa celo katalizira in aktivno pospešuje njegovo implementacijo.