». . . durchgründet vom Nichts . . .«:sodobnost pesništva skoz prizmo pre-skupnj(av)e nihilizma /

S prispevkom želim, na podlagi poskusa razgrnitve problematike razmerja med pesnjenjem in mišljenjem, kakor zaznamuje hermenevtično filozofijo Hansa-Georga Gadamerja, začrtati morebitno smer spraševanja glede možnosti miselnega soočenja z nihilističnim razsežjem (prakse in teorije) sodobnega pesništva. Ob (interpretaciji) pesmi Paula Celana »Wirk nicht voraus« iz zbirke Lichtzwang (1970), ki jo Gadamer obravnava v spisu z naslovom »V senci nihilizma« (»Im Schatten des Nihilismus« 1990), nameravam zaznačiti óno obsegajoče, obsežno obzorje, skoz katero se morda za-zrcali tudi splošna, tudi slovenska situacija znotraj področja literarnega ustvarjanja in razglabljanja o književnosti: plan(javo) in pla(pola)nje, – zastrto-razprto, razprto-zastrto – polje – odnosa (do) – niča. Se natanko, čeprav takšno in tovrstno razmerje, spričo raz-mer – brez-?(raz)mernosti? – post-modernega, tehno-znanstveno obvladovanega, scela z-mediatiziranega sveta – sploh (nekakšnega?) sveta? –, sámo zapada brez-bistvenosti brez-odnosnosti, skoz soočenje s pre-skušnj(av)o nihilizma, z njim, kaže jedro pesništva: njegova – brez-?temeljna? – sodobnost?.