Meja in mera obzorja /

Etimologija besede »orientacija« namiguje med drugim na obračanje k izvoru in uravnavanje mišljenja po njem, dezorientacija pa na odvračanje od njega, na izgubo občutka resničnosti, kar ima za posledico frenetično proizvodnjo ontoloških in etičnih surogatov. Takšna nihilistična odvrnitev od resničnosti se izraža v problemu eksistencialnega obzorja. Človeško življenje v vseh razsežnostih se namreč vselej dogaja v nekem obzorju, ki zamejuje vse bivajoče: to obzorje človek (ali družba) po eni strani določa sam s svojim pogledom, obenem pa se mu le-to vedno zastavlja kot neprestopna, pa čeprav premična meja. Ignoriranje te paradoksne zamejenosti z odprtim obzorjem, v temelju zaznamuje tako individualno življenje kot obliko civilizacije. V tem smislu je neizbežno izginjanje lirične poezije kot tiste oblike umetnosti, ki neposredno teži k obzorju in predpostavlja odprto ontologijo človeka, obenem pa analiza tega stanja razkriva njen dejanski ontološki potencial.